Mladi izven sistema: raziskava o dosegu in komunikaciji z NEET-i
Raziskava o tem, kako doseči mlade
V okviru projekta @Work4NEETs je v februarju nastala raziskava Dobre prakse outreacha in komunikacije s populacijo NEET.
Raziskava obravnava enega ključnih izzivov na področju vključevanja mladih v Sloveniji, to je, kako doseči neaktivne mlade iz skupine NEET, in je nastala v sodelovanju z Zavodom TiPovej! Njen namen je poiskati odgovore na vrsto pomembnih vprašanj:
- Zakaj je doseganje mladih NEET pri nas težje?
- Katere dobre prakse že obstajajo?
- Kateri komunikacijski kanali in pristopi lahko spodbudijo prvi stik?
- Kako mladi iz te skupine doživljajo institucije, zlasti ZRSZ, in podporne storitve, ki so jim na voljo?
- Kakšna so priporočila za ZRSZ na področju izboljšanja praks doseganja mladih NEET?
Raziskava je po principu mešanega metodološkega pristopa sestavljena iz štirih delov:
- prvi del je bil pregled dobrih praks, ki že obstajajo,
- sledila sta mu spletna anketa med mladimi in polstrukturirani intervjuji,
- na koncu pa je bila izvedena tudi fokusna skupina s ključnimi deležniki.
Dobre prakse dela z mladimi NEET
Pri doseganju mladih so se kot dobre prakse izkazali proaktivni pristopi organizacij do mladih, ki poskušajo doseči mlade tam, kjer so, katerih namen je vzpostavljanje zaupanja ter postopno vključevanje v programe in aktivnosti.
Uspešne aktivnosti imajo tako naslednje lastnosti:
- nizkopražnost (lahek, nekompliciran dostop do aktivnosti/storitev),
- prostovoljnost sodelovanja/vključevanja mladih,
- neobsojajoč odnos do mladih,
- prilagajanje potrebam ciljne skupine in
- gradnja dolgoročnega zaupanja med izvajalci in mladimi.
> Konkretne primere dobrih praks si lahko preberete v raziskavi.
Kaj mladi potrebujejo od Zavoda in na kakšen način jim to lahko ponudimo?
Kot eden od rezultatov raziskave so se izoblikovale 3 različne persone mladih. Gre za tri tipe mladih, ki imajo med seboj zelo različne potrebe in želje, s tem pa je povezano, kaj jim lahko ponudimo in kako do njih pristopimo, da bodo v Zavodu prepoznali institucijo, ki je tu zato, da jih podpre in jim pomaga.
Prva persona: samoiniciativni iskalci priložnosti
- To so mladi, ki imajo stabilno socialno mrežo ter so večinoma finančno stabilni oziroma jih za finance ne skrbi.
- Imajo jasno začrtane naslednje korake, pri čemer pa še ne pomeni, da točno vedo, kaj bodo počeli na celotni življenjski poti.
- Zaupajo v svoje sposobnosti, znajo poiskati informacije in imajo notranjo motivacijo za doseganje zastavljenih ciljev.
- Želijo si predvsem dodatnih izobraževanj ter konkretnih informacij v zvezi z zaposlitvami in priložnostmi, ki so v njihovem fokusu. Bolj kot karierno svetovanje in srečanje s svetovalcem jim je pomembno, da na lahek način pridejo do teh informacij.
- Negativno se odzovejo na pokroviteljski ton in na komunikacijo, ki predpostavlja, da niso aktivni ali da »nimajo pojma«.
Druga persona: kontekstno občutljivi iskalci priložnosti
- Večinoma gre za mlade, katerih kariera je močno odvisna od socialnega okolja, v katerem so.
- Imajo manjše zaupanje v svoje sposobnosti, zato odločitve pogosto sprejemajo z odlašanjem ali šele takrat, ko jih situacija v to prisili.
- Težje oblikujejo nadaljnje korake in če že imajo vizijo, kaj bi počeli v življenju, zanjo pogosto ne zanjo sami začrtati poti, da bi jo uresničili.
- Potrebujejo dolgoročno in fleksibilno podporo, ki je prilagojena vsakemu posebej, in vključuje tudi mentorstvo, skupno načrtovanje korakov in prepoznavanje svojih kompetenc.
- Poleg karierne orientacije pogosto potrebujejo širšo »življenjsko« orientacijo ter dodatno podporo, na primer psihosocialno ali učno pomoč.
- Zanje so primerni majhni, postopni koraki, vsekakor pa pri njih ne deluje pritisk, da »naj se že hitro odločijo«, niti spodbujanje k tekmovalnosti ali k izražanju ambicij.
Tretja persona: iskalec zaposlitve iz nuje
- To so mladi, ki zaradi različnih razlogov menjavajo delovno mesto ali pa zelo intenzivno iščejo prvo zaposlitev.
- So v obdobju aktivnega iskanja, ki je posledica finančne nestabilnosti (ali strahu pred njo).
- Poleg tega, da se jim mudi, so lahko tudi nezadovoljni s trenutnim delom ali pa imajo zaradi slabih izkušenj omajano zaupanje vase in v svoje sposobnosti.
- Potrebujejo kratkotrajno intenzivno podporo (npr. srečanja na tedenski ravni), pomoč pri iskanju pravih delovnih mest ter pomoč pri konkretnih nalogah, kot je pisanje življenjepisa in pomoč pri pripravi na razgovor.
- Zanje niso primerni dolgotrajni programi, preveč teorije ali presplošni nasveti, saj potrebujejo rešitev »tukaj in zdaj«.
> Podrobnejši opis person si lahko preberete v raziskavi.
